ṇatthi mam ko vi moho bujjhadi uvaog ev ahamekko .
ih khalu phaladānasamarthatayā prādurbhūy bhāvaken satā pudgaladravyeṇābhinirvartya- [anavam atyanta-vegāt yāvat vr̥ttim na avatarati ] purānī na ho isaprakār atyanta vegase jab tak pravr̥ttiko prāpta na ho, [tāvat ] usase pūrva hī [jhaṭiti ] tatkāl [sakal-bhāvaiḥ anyadīyaiḥ vimuktā ] sakal anyabhāvoṁse rahit [svayam iyam anubhūtiḥ ] svayaṁ hī yah anubhūti to [āvirbabhūv ] pragaṭ ho gaī .
bhāvārtha : — yah parabhāvake tyāgakā dr̥ṣṭānta kahā us par dr̥ṣṭi paṛe usase pūrva, samasta anya bhāvoṁse rahit apane svarūpakā anubhav to tatkāl ho gayā; kyoṁki yah prasiddha hai ki vastuko parakī jān leneke bād mamatva nahīṁ rahatā .29.
ab, ‘is anubhūtise parabhāvakā bhedajñān kaise huā ?’ aisī āśaṁkā karake, pahale to jo bhāvakabhāv — mohakarmake udayarūp bhāv, usake bhedajñānakā prakār kahate haiṁ : —
1gāthārtha : — [budhyate ] jo yah jāne ki [mohaḥ mam kaḥ api nāsti ] ‘moh merā koī bhī (sambandhī) nahīṁ hai, [ekaḥ upayogaḥ ev aham ] ek upayog hī maiṁ hūn̐ — [taṁ ] aise jānaneko [samayasya ] siddhāntake athavā svaparasvarūpake [vijñāyakāḥ ] jānanevāle [mohanirmamatvaṁ ] mohase nirmamatva [bruvanti ] kahate haiṁ .
ṭīkā : — niścayase, (yah mere anubhavameṁ) phaladānakī sāmarthyase pragaṭ hokar
1is gāthākā dūsarā artha yah bhī hai ki : — ‘kiṁcitmātra moh merā nahīṁ hai, maiṁ ek hūn̐’ aisā upayog hī ( – ātmā hī) jāne, us upayogako ( – ātmāko) samayake jānanevāle mohake prati nirmam (mamatā rahit) kahate haiṁ .